Pišite mi
Če imate kakršnokoli vprašanje, predlog ali komentar, mi brez zadržkov pišite. Potrudila se bom in vam odgovorila v najkrajšem možnem času.
Za povezovalno, proaktivno in transparentno Zdravniško zbornico
Tanja Petkovič, dr. med.
Temeljno poslanstvo zdravniškega stanu je skrb za zdravje, a sedanji sistem postavlja številne ovire za njegovo uresničevanje. Opozarjanje na sistemske napake, zaradi katerih prihaja do neustreznega obravnavanja bolnih ljudi, ni zaželeno. S svojo ekipo želim korenito spremeniti sistem v korist bolnikov, zobozdravnikov in zdravnikov, Zdravniška zbornica pa mora biti pri tem glavna glasnica, ki bo zagotavljala podporo članstvu in bila obenem deležna njegove podpore.
Pri snovanju programa smo imeli z ekipo pred seboj tri temeljne cilje:
- večjo učinkovitost in odzivnost zbornice,
- proaktivno vlogo zbornice pri prizadevanjih za izboljšanje delovnega okolja in pogojev dela za vse zdravnike in zobozdravnike in
- spodbujanje konstruktivne komunikacije in povezovanje med člani iz različnih delovnih okolij.
Prepričana sem, da so ti cilji uresničljivi in sem zanje s svojimi sodelavci pripravljena trdo delati.
Zavedam se, da smo zdravniki in zobozdravniki raznolika družba, ki pa nas povezujejo želja po kakovostnem delu in visoka etična merila.
Verjamem v moč povezovanja in vem, da smo lahko – če nastopimo skupaj – dovolj močni, da se bodo razmere za bolnike in za nas pričele spreminjati na bolje.
Program
Zdravniška zbornica bo prevzela pobudo in poskrbela za uveljavitev standardov in normativov v prakso
Politika, ki je edina odgovorna za ureditev in organizacijo zdravstva v državi, ne kaže interesa, da bi s sistemskimi ukrepi posegla v organizacijsko preživet zdravstveni sistem. Razlogi za takšno brezbrižnost politike so mnogoteri, kar pa je ne odvezuje odgovornosti. Zdravniki in zobozdravniki smo se zaradi tega znašli v situaciji, ko ne moremo več varno skrbeti za svoje paciente. Trenutno so prekomerne obremenitve na primarni zdravstveni ravni tako hude, da se lahko v prihodnjih desetih letih zgodi, da zaradi pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov ne bo mogoče zagotavljati kontinuiranega zdravstvenega varstva. Problematika bo najhujša v primarni pediatrični oskrbi, torej med najranljivejšo populacijo – otroci.
Strokovno izobraževanje:
- Kvalitetna izobraževanja v okviru Zdravniške zbornice bodo zagotovila pridobitev licenčnih točk, ki so potrebne za podaljšanje licence.
- Zbornica bo ponujala izobraževanja iz zavarovalno-pravnega področja našega dela. Pravni primeri proti zdravništvu eksponentno naraščajo. Člani ne poznajo vseh pravnih pasti, zaradi česar se lahko hitro znajdejo v težavah.
Pravna pomoč:
- Zagotovili bomo hitro odzivnost pravne službe na postavljena vprašanja članov s 3-dnevnim oz. v primeru kompleksnejših pravnih zadev z 10-dnevnim rokom.
- Nudili bomo pomoč pri sestavljanju in komentiranju pogodb delovno-pravnega značaja.
- Zbornica bo zahtevala od plačnika zdravstvenih storitev (ZZZS, DZV) konkretne odgovore na zastavljena vprašanje glede razlage Pravil zavarovanih oseb ter zagotavljala pomoč pri sporih zdravnikov s temi institucijami.
- V reviji Isis bomo uvedli rubriko z odgovori pravnikov na vprašanja članov in primeri iz sodno medicinske prakse.
- Formirali bomo finančni sklad za morebitne drage sodne postopke.
- Uvedli bomo takojšnjo pravno pomoč za izredne situacije.
Pravna varnost:
- Opozarjali bomo (s pohvalo) na dobre delodajalce in ugodna delovna okolja, ki jih zaposleni ocenjujejo kot varna in stimulativna, in osvetljevali primere njihovih dobrih praks.
- Omogočili bomo ohranjanje licence zdravnikom, ki svoje delo opravljajo kot izvedenci.
- Omogočili bomo kolektivno zavarovanje za primer zdravniške napake.
- Zbornica mora skrbeti za ohranjanje in varovanje dostojanstva članic in članov našega stanu, kar se nanaša na občutljiva področja človekovega bivanja (zdravje, intima, smrt …), in bo zato odločno, po potrebi tudi s pravnimi koraki, reagirala na blatenje svojih članov v medijih.
- Uvedli bomo zastopanje zdravnikov in zobozdravnikov v primerih tožb glede povračila sredstev za specializacijo.
- Vložili bomo pravni spor na področju omejevanja svobodnega poklica – zdravnika in s tem onemogočanje mladim specialistom, da samostojno opravljajo poklic, za katerega so se usposobili 3–5 let po pridobljeni licenci.
- Uradne postopke bomo optimizirali in znotraj zbornice uvedli digitalizacijo, s katerimi bomo skrajšali in olajšali postopke pridobivanja potrdil, odločb, dopisov ipd.
- Uvedli bomo elektronske volitve.
- Omogočili bomo vpeljavo in izvajanje videokonferenčnih sej odborov, kar bo lajšalo sodelovanje kolegom in kolegicam na vseh koncih države in omogočalo hitrejšo, učinkovitejšo in nazadnje cenejšo odzivnost in delovanje izvršne veje zbornice.
Zdravniški in zobozdravniški poklic sta si različna, vendar nas druži veliko več, kot nas razdvaja. Oboji v resnici zdravimo, oboji smo zapriseženi Hipokratovi učenke in učenci. »Deli in vladaj!« pa ne more biti naše geslo. V številu in slogi leži moč, ki jo potrebujemo za zagovarjanje skupnih interesov. Skupaj smo močnejši sogovornik državi, zavarovalnicam in drugim deležnikom. Našo odzivnost in praktično učinkovitost za članstvo pa lahko povečamo prav v skupni zbornici.
Spodbujati je torej potrebno avtonomijo zobozdravništva v skupni in močni zbornici. Kolegi iz zobozdravstva pa naj bodo samostojni pri strokovnih vprašanjih in tudi finančno neodvisni.
Področje primarnega zdravstvenega varstva zagotovo najbolj nujno potrebuje dobro reformo. Gre za osnovni steber zdravstvenega varstva, ki lahko deluje v veliki meri preventivno in s tem preprečuje obremenjevanje specialističnega zdravstva, do katerega prihaja zato, ker primarna raven ne more in ne utegne skrbeti za kvalitetno obravnavo bolnih in preventivo.
Nujnost ukrepanja je bila že večkrat javno izražena, nazadnje pa jo je osvetlila kriza ob kolektivnih odpovedih zdravnikov in zdravnic družinske medicine.
Ob tovrstnih kriznih situacijah je potrebno zagotoviti hitro in učinkovito odzivnost stanovske zbornice. Nujno je potrebna aktivnejša vloga že oblikovanega koordinativnega telesa za primarno raven. Vzpostavili bomo trden most med deležniki, da dosežemo bolj učinkovito in poenoteno odzivanje vseh zdravniških organizacij. Stanje v osnovnem zdravstvu se bo lahko začelo normalizirati le ob razbremenjevanju zdravnikov in zobozdravnikov, ki trpijo od nepotrebnih birokratskih zahtev, za katerih streženje gresta skoraj dve tretjini vsega delovnega časa.
Odločno bomo nastopili pri odpravi določila, ki določa mesto dela zdravniku po opravljeni specializaciji. Zdravniki za opravljanje svojega poklica potrebujemo svobodo odločanja. Pogojevanje opravljanja specializacij s tem, da lahko zdravnika po končani specializaciji država prerazporeja po lastni presoji ne sodi v naš čas in prostor. Ravno takšni kazenski, prisilni in izsiljevalski ukrepi vodijo v to, da se sedaj že diplomanti odločajo za opravljanje specializacije v drugih državah. Kdo nam bo nadomestil te ljudi?
Poleg nudenja pravne pomoči mladim (glej Pravna varnost) se bomo zavzeli tudi za omogočanje dela upokojenim zdravnikom. Zavzeli se bomo za ohranjanje licence tudi po upokojitvi, in sicer za neprofitno delo.
Okrepili bomo čezmejno in širše mednarodno sodelovanje ZZS z ostalimi podobnimi organizacijami ter uvedli izmenjavo dobrih in preverjenih praks v obe smeri. Prizadevali si bomo, da ZZS postane pobudnica in organizatorka novih naprednih idej in projektov. Poudarjali bomo prispevek zdravnika k varovanju okolja in posledično varovanja ljudi. Spodbujali bomo zavedanje, da lahko le skupaj spremenimo svet, pri čemer je vsak prispevek pomemben in dobrodošel.
Ekipa
mag. Igor Muževič, dr. med., spec. druž. med.
Igor je zdravnik družinske medicine, predvsem pa pobudnik in kot vodja vse od ustanovitve gonilna moč sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um. Brezkompromisen in zahteven sogovornik; magister poslovodenja in organizacije in poznavalec zdravstvenih sistemov. Za svoje kolegice in kolege, predvsem pa bolnike, je dokazano pripravljen zastaviti svojo besedo, obraz in hrbet.
prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med.
Diana je zobozdravnica z dolgoletno prakso, zato dobro pozna različne poglede in izzive v stroki ter organizaciji zdravstvene dejavnosti. Še posebej se je osredotočila na zasebno koncesionarsko dejavnost, kar je bil tudi njen glavni motiv za vključevanje v delo Zdravniške zbornice Slovenije. Diana je bila šest let podpredsednica Skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, podpredsednica Odbora za zobozdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, članica RSK za stomatologijo in predsednica Regijskega odbora zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Vodila je pomembne projekte in strokovna srečanja zbornice v zvezi s promocijo ustnega zdravja in preventive v zobozdravstveni dejavnosti. Že vrsto let deluje kot glavna in neposredna mentorica pripravnikom dentalne medicine. Poleg tega je sodelovala tudi v delu mednarodnih zobozdravniških organizacijah FEDCAR in CED.
Za svoje zasluge pri ustanovitvi in delu v organizaciji K4, ki združuje delovanje regionalnih zobozdravniških zbornic Slovenije, Hrvaške, Federacije Bosne in Hercegovine in Makedonije, je postala častna članica Hrvatske komore dentalne medicine in Makedonske stomatološke komore.
Janez Dolinar, dr. med., spec. anest.
Janez je anesteziolog v SB Novo mesto. Že v času specializacije je sodeloval pri Komisiji za mlade zdravnike na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer so uspešno opozarjali na težave pri zaposlovanju mladih zdravnikov in njihovem odhajanju v tujino. V iztekajočem se mandatu je poslanec v skupščini Zdravniške zbornice Slovenije za novomeško regijo in aktivno sodeluje pri pripravi in sprejemanju odločitev na sejah.
prim. Uršula Salobir Gajšek, dr. med., spec gin. in porod.
Uršula je specialistka ginekologije in porodništva in dela v Splošni bolnišnici Celje. Zase pravi, da je v operacijski dvorani v svojem elementu. Je natančna, družabna, predana in tankočutna. Največje veselje ji predstavlja poučevanje mladih kolegov. Zavzema se za kolegialnost, veliko ji pomenijo dobri odnosi znotraj tima in poštenost tako do kolegov kot do pacientov. Delo na zbornici pozna, saj je že od 2004 leta poslanka celjske regije in predsednica odbora. V letih od 2008 do 2012 je bila tudi predsednica skupščine.
Matjaž Križaj, dr. med., spec. abd. krg.
Matjaž je abdominalni kirurg, ki dela v bolnišnici Izola. Svoje živce in sposobnosti je na začetku delovne poti poleg dela v bolnišnici uril tudi v prehospitalni enoti zdravstvenega doma Postojna, kjer je pomagal reševati bolj ali manj urgentne primere. Osebne in profesionalne Izkušnje so mu razširile obzorje in ga utrdile v zavedanju, da se človek nikoli ne preneha učiti in napredovati. Je dosleden, lojalen in optimistično naravnan.
Polona Campolunghi Pegan, dr. med., spec. druž. med.
Polona je specialistka družinske medicine. Zaposlena je v ZD Nova Gorica, svoje delo pa opravlja kot domska zdravnica v Domu upokojencev Nova Gorica ter v manjši podeželski ambulanti v hribovitem predelu nad Soško dolino. Je aktivna članica Praktik.uma, ki si prizadeva za izboljšanje delovnih razmer za zdravnike na primarni ravni, za boljše povezovanje med različnimi ravnmi zdravstva ter za boljšo zdravstveno in socialno oskrbo najranljivejše populacije starostnikov v domovih upokojencev.
Roman Kralj, dr. med., spec. druž. med.
Roman dela v družinski medicini že skoraj 30 let, od tega 24. leto kot koncesionar. 15 let sodeluje pri mentorstvu mladim kolegom, v zadnjem obdobju tudi kot glavni mentor trem specializantom družinske medicine. Vsakdanje delo v ambulanti ga še vedno veseli, vedno bolj pa ga moti pomanjkanje vpliva zdravništva na delovanje in organiziranost zdravstvenega sistema v državi. Roman verjame, da moramo skupaj ustaviti trend razpadanja primarnega zdravstvenega varstva, pogostih težav na kliničnih oddelkih, številnih odhodov zdravnikov v tujino ter vzpostaviti prijaznejše in svobodnejše delovne pogoje.
Marko Drešček, dr. med., spec. druž. med.
Marko je specialist družinske medicine v ZD Celje. Vedno je iskal nove izzive, zato je bil tekom kariere vključen v delovanje Združenja zdravnikov družinske medicine, Katedre za družinsko medicino univerze v Mariboru, Zdravniške zbornice Slovenije, FIDES ter Praktik.Um. Sedaj se poleg dela v ambulanti posveča organizaciji dela v zdravstvu in je mediator. Junija 2017 je prevzel strokovno vodenje zdravstvenega doma. Izkušnje, ki jih je pridobil, mu pomagajo, da z zglednim sodelovanjem s poslovnim vodstvom zagotavlja za svoje zaposlene najboljše možne delovne pogoje. Marko je trden zagovornik dela po standardih in normativih, ki jih vedno zagovarja tudi pri drugih deležnikih v zdravstvu.
Miha Lukač, dr. med., spec. druž. med.
Miha je specialist družinske medicine, ki dela v podeželski ambulanti družinske medicine v Cerkvenjaku. Ob rednem delu je že drugi mandat poslanec skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, kjer opravlja tudi funkcijo predsednika skupščine. Dejaven je tudi v Odboru za zasebno dejavnost, v preteklosti je bil član Nadzornega odbora in Odbora za osnovno zdravstvo. Aktiven je v sindikatu zdravnikov družinske medicine – Praktik.um. Dobro pozna zdravstveno zakonodajo in akte Zdravniške zbornice. Zavzema se za ohranitev zbornice kot osrednje cehovske institucije, ki mora s politiko aktivno sodelovati pri nujno potrebnih zdravstvenih reformah.
Jure Poglajen, dr. dent. med.
Jure je zobozdravnik, ki verjame v skupno zbornico zdravnikov in zobozdravnikov. V Zdravniški zbornici Slovenije je poslanec v skupščini, kjer predstavlja zasebne zobozdravnike Posavja in Dolenjske. Novembra 2019 je postal podpredsednik Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Njegova vizija ZZS je avtonomija zobozdravništva v skupni ter močni ZZS.
Sicer je aktiven državljan Evrope in Delova osebnost leta 2015 zaradi svojega humanitarnega dela z begunci. Humanitarno delo je neločljiv del njegovega vsakdana, zato med drugim vodi ustanovo za pomoč ogroženim Državljani sveta, katere namen je pomagati ljudem, živalim in planetu.
Alenka Rus, dr. med., spec. ped.
Alenka je pediatrinja že skoraj trideset let. Kariero je začela kot splošna zdravnica, nato pa je svoja prizadevanja usmerila v skrb za zdravje otrok. Večji del njene strokovne poti poteka v pediatrični ambulanti v zdravstvenem domu. Alenka sicer pozna tako delo v ruralnem kot tudi mestnem okolju in verjame, da je temelj zdrave in moderne družbe tudi dobra in razvita preventivna dejavnost. Kot članica prvega upravnega odbora je sodelovala pri ustanovitvi Sekcije za primarno pediatrijo SZD. Je tudi članica Sekcije za preventivno medicino SZD in članica Delovne skupine za cepljenje, ki jo je imenovalo Ministrstvo za zdravje RS. Poleg tega je poslanka Skupščine ZZS in vodja Zdravstvenega varstva predšolskih otrok enote Bežigrad ZDL ter članica Komisije Zdravstvenega varstva predšolskih, šolskih otrok in mladine v ZDL.
asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., spec. int. med.
Dragan je že več kot 20 let zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. Svojo strokovno pot je začel na Oddelku za bolezni srca, pljuč in ožilja in jo nadaljeval kot interventni kardiolog. Že skoraj desetletje opravlja delo predstojnika Kardiologije Splošne bolnišnice Celje, zadnjih 7 let pa tudi funkcijo namestnika strokovnega direktorja. Leta 2013 je pridobil naziv specialist kardiologije in vaskularne medicine, v letu 2016 pa je pričel opravljati funkcijo koordinatorja neoperativnih strok.
Ob rednem delu sodeluje tudi v aktivnem izobraževanju kolegov v lastni ustanovi ter na domačih in tujih izobraževalnih srečanjih. Je aktiven član Upravnega odbora Združenja kardiologov Slovenije, trenutno tudi podpredsednik Združenja kardiologov Slovenije.
Kristjan Nedog, dr. med., spec. psih.
Kristjan je psihiater, ki v psihiatriji dela dobrih dvajset let. Zadnjih 12 let je vodja oddelka v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Vrsto let je aktiven kot neposredni mentor mladim kolegicam in kolegom, specializantom družinske medicine med njihovim kroženjem na psihiatriji, zadnja leta pa tudi kot glavni mentor za specializacijo iz psihiatrije.
Kristjan je mnenja, da zbornica potrebuje svež veter, predvsem pri aktivnejšem vključevanju v vsakodnevne poskuse rešitev problemov slovenskega zdravstva s strani politike. Slednja je pri tem več kot očitno neuspešna, v prvi meri predvsem zato, ker je zdravništvo iz ustvarjanja rešitev v veliki meri izključeno.
Rok Ravnikar, dr. med., spec. druž. med.
Rok je družinski zdravnik v Kamniku. Do zdravništva čuti visoko pripadnost; bori se za dostojanstvo in normalne pogoje dela, ki so osnovna, da zobozdravniki in zdravniki svoje plemenito poslanstvo skrbi za bolnike lahko v polnosti opravljajo. Tudi sicer je aktiven državljan, zahteven glede kakovosti in dela najvišjih odločevalcev v državi. Najbolj ga bolijo stiske in krivice, zaradi katerih so ljudje v strahu in tiho, zato povzdigne glas tudi v imenu drugih. S tem namenom je kandidiral in bil izvoljen za poslanca v skupščini zdravniške zbornice.
Tatjana Kitić Jaklič, dr. med., spec. druž. med.
Tatjana je zdravnica specialistka družinske medicine, ki svoje delo opravlja v ZD Kranj. Področje njenega zanimanja je organizacija in management, v sklopu tega pa predvsem prilagajanje procesov in oblikovanje modelov za doseganje večje učinkovitosti in uspešnosti delovanja zdravstvenih organizacij. Dodatna znanja s tega področja si pridobiva na podiplomskem izobraževanju, hkrati pa je vključena tudi v izobraževanja iz področja psihoterapije in hipnoterapije. Aktivno spremlja spremembe na področju zdravstvenega varstva, jih kritično vrednoti in na glas opozori na morebitne odklone.
Hana Škaler, dr. med., spec. druž. med.
Hana je kot specialistka družinske medicine začela svojo poklicno pot doma na Češkem. Od leta 2005 nadaljuje svojo pot v Sloveniji, najprej v domačem Posavju, sedaj pa je svobodna zdravnica. V delavnih skupinah na MZ se je zavzemala za pediatrične urgentne centre, paliativne mobilne time in dispečersko službo zdravstva. S kolegom Romanom Kraljem si že nekaj let aktivno prizadevata za ukinitev anomalije sočasnega dela v nujni in družinski medicini.
O meni
Sem zdravnica, specialistka družinske medicine. Imam 47 let.
Takšno usmeritev sem izbrala, ker sem empatična, odprta, energična, odločna in odgovorna.
Do svojih zdravljenk/zdravljencev sem pozorna in prijazna, a se ne bojim reči bobu bob. Pacientova prva pravica je, da je poučen, kaj se z njim dogaja in kako bi si lahko okrepil zdravje, preden bo potrebno zdravljenje.
Do zdravstvenega sistema in njegovih predstavnikov sem iskrena in prostodušna, in sicer neglede na to, ali bom s tem koga ujezila. Prepričana sem, da za premagovanje obtičalosti – posameznika in sistema – niso dovolj le želje in govoričenje, pač pa konstruktivno, ciljno motivirano delovanje vseh vpletenih. Kjer so interesi vpletenih različni in si nasprotujejo, jih je potrebno osvetliti v luči Hipokratove prisege: predvsem ne smejo škodovati!
Znana sem po tem, da že od začetka poklicne poti opozarjam na anomalije in se zavzemam za izboljšave zdravstvenega sistema v prid tako pacientov kot tudi zdravstvenih delavcev.
V dvajsetih letih zdravniškega staža sem si nabirala in si še nabiram delovne izkušnje in človečnost na naslednje načine:
- 15 let sem delovala kot urgentna zdravnica na predhospitalni ravni;
- 19 let delam v ambulanti družinske medicine za splošno populacijo in v domu starejših občanov;
- 15 let delam kot konzultantna zdravnica Centra za usposabljanje invalidne mladine Draga na Igu;
- 11 let vodim Sekcijo domskih zdravnikov v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine;
- sem podpredsednica sindikata Praktikum in članica sindikata Fides;
- sem poslanka in članica nadzornega odbora Zdravniške zbornice.
V prostem času pa skrbim za svoje telesno in duševno zdravje in čilost:
- ukvarjam se s športom;
- glasbeno, likovno in kiparsko ustvarjam;
- skrbim za svoj zelenjavni vrtiček in omogočam mdr. srnam, zajcem, ptičkom in polžem, da dobijo pripadajoči »vrtni davek«;
- pomagam zunanjim in zavetiškim živalicam in se čudim svetu, na katerem smo se znašli.